1. Kaj razumemo pod pojmom družbeni mediji?

Družbeni mediji so platforme, na katerih vsebin ne ustvarjajo ponudniki, temveč v največji meri uporabniki sami. Obstajajo različne platforme, ki delujejo na različne načine in so osredotočeni na različne medije, na primer:

• Twitter za kratke novice
• YouTube za video posnetke
• Facebook za izmenjavo s prijatelji in znanci
• LinkedIn za poslovne kontakte

Na kratko lahko rečemo, da so danes spletni blogi, forumi, socialna omrežja, wikiji in podcasti najbolj razširjene tehnologije družbenih medijev.

Družbeni mediji in trend povezovanja med ljudmi pa segajo že v leto 1979, ko je bil ustanovljen Usenet (»črna ploskev« za komentiranje). V devetdesetih letih so potem sledili internetni forumi (forumi so imeli temo, o kateri so se uporabniki izmenjevali daljše obdobje) in spletne klepetalnice (pogovori o najrazličnejših temah). Poleg tega so obstajale tudi spletne strani, katerih cilj je bil povezovanje med nekdanjimi sošolci in študenti. Leta 2003 je bil ustanovljen MySpace, ki je ponujal komunikacijo med glasbenimi skupinami in njihovimi oboževalci in takrat je prišlo na področju družbenih medijev do pravega buma. Leto kasneje se je na sceni pojavil Facebook, ki je še danes največje družbeno omrežje na svetu. Njegov cilj je, da se uporabniki izmenjavajo s prijatelji in znanci in si na platformi izmenjavajo tudi najrazličnejše informacije.

Facebook je močno zaznamoval področje družbenih medijev, kar je razvidno tudi iz tega, da so mu številne platforme, ki so bile ustanovljene v zadnjih letih, podobne tako optično kot tudi funkcionalno.

Znani primeri razširjenih družbenih platform so denimo:

• 2005: YouTube
• 2006: Twitter
• 2010: Pinterest, Instagram
• 2011: Google+ und Snapchat

Nekaj številk iz leta 2016:

• Facebook je imel skoraj 1,79 milijard mesečno aktivnih uporabnikov po vsem svetu
• WhatsApp je imel milijardo mesečno aktivnih uporabnikov
• Twitter je imel 33,22 milijona uporabnikov

Vir: statista.com

2. Kako se financirajo družbeni mediji?

Praviloma je uporaba družbenih platform (npr. Twitter, YouTube, Facebook) brezplačna. Podjetja se morajo torej financirati iz drugih virov. Ključ do potrebnih financ leži v podatkih uporabnikov. Podjetja hranijo vse podatke uporabnikov, denimo naslove, slike, video posnetke, všečke in komentarje. Iz tega lahko določijo, kdo ste, kje živite, kaj vam je všeč, kdo so vaši prijatelji, kje delate, kakšno vero prakticirate itd. S takšnimi profili lahko druga podjetja zelo ciljano oglašujejo svoje izdelke. Izhajamo lahko iz tega, da je v večini primerov družbenih portalov prav oglaševanje glavni vir dobička.

3. Vedenje na družbenih medijih

Primerno vedenje na družbenih medijih je nekaj, kar mora vsak določiti zase. Družbeni mediji so zelo koristno orodje, ki nam lahko olajša življenje s tem, da nam omogoča preprosto in enostavno komunikacijo s prijatelji in znanci. Z le nekaj kliki se lahko denimo s prijatelji dogovorimo za zabavo ali pa delimo naše fotografije z dopusta. Po drugi strani pa se moramo ves čas zavedati, da je zaradi varnostnih lukenj v najslabšem primeru vse, kar smo objavili, dostopno tako rekoč vsakemu. Družbeni mediji lahko denimo pomagajo avtoritarnim režimom pri nadzoru prebivalcev, zalezovalcem ponujajo informacije o žrtvah, omogočajo spletno nadlegovanje, širjenje napačnih novic itd. Naš nasvet je torej: na družbenih medijih objavljajte le tiste informacije, ki bi jih lahko brez težav delili tudi s tujcem na cesti.

4. Katere varnostne nastavitve moram upoštevati?

Najprej je potrebno povedati, da vas varnostne nastavitve varujejo le pred drugimi uporabniki in le dokler v sistemu ne obstajajo varnostne luknje. Najbolje je izhajati iz tega, da imajo ponudnik, njegovi oglaševalski partnerji in državne ustanove (tako slovenske kot tuje) kadarkoli omogočen dostop do vseh vaših podatkov, ne glede na to, kakšne varnostne nastavitve ste izbrali. Da bi se čim bolje zaščitili pred zalezovanjem, groomingom in nadlegovanjem pa je najbolje dovoliti vpogled v vaše osebne podatke le »prijateljem«, torej osebam na vašem seznamu prijateljev. Pri dodajanju novih oseb se morate zavedati tudi, da le težko z gotovostjo veste, ali je dotična oseba res tista, za katero se predstavlja. Če niste prepričani, da res gre za pravo osebo, predlagamo, da ji najprej postavite osebno vprašanje (denimo ime ljubljenčka), na katerega tujec ne more odgovoriti.

5. Kako lahko osebo blokiram?

Na skoraj vseh družbenih omrežjih lahko kontakte blokirate, tako da od njih več ne prejemate sporočil. Navodila za blokiranje kontaktov lahko zelo preprosto najdete na internetu. V brskalnik vtipkajte denimo »Kako blokirati osebo na Facebooku« in hitro boste našli primerna navodila.

6. Ali lahko moj profil popolnoma izbrišem?

S tehničnega vidika je na to vprašanje težko na splošno odgovoriti. Tako kot se ustvarjanje spletnih profilov med seboj lahko precej razlikuje, je tudi izbris računov pri različnih ponudnikih različen. Da bi denimo izbrisali vaš račun na Amazonu, morate po e-pošti poslati ustrezen formular. Glede na ponudnika je možno, da morate osebno poklicati ponudnika, poslati podpisano pismo po pošti ali preprosto stisniti na gumb »briši« na spletni strani. Obsežne informacije o izbrisu profilov ter navodila najdete na spletni strani justdelete.me: backgroundchecks.org/justdeleteme

7. Na kak način lahko s spleta odstranim neželene vsebine, slike in podobne podatke?

Pravno gledano velja tako imenovana »pravica do elektronske pozabe«. Zato lahko pravno ukrepate zoper osebo, ki je objavila nekaj, s čimer se ne strinjate in jo tudi civilno tožite. Poleg tega lahko izbris zahtevate tudi od ponudnika. Ker gre za kaznivo dejanje, lahko vložite tudi kazensko ovadbo. Izbris je torej mogoče doseči tudi s pravnimi sredstvi.

8. Nevarnost: spletno nadlegovanje

Spletno nadlegovanje se pojavlja v različnih oblikah in preko različnih medijev. Na kratko lahko rečemo, da se pri tem nadleguje ali blati osebe, podjetja in institucije s pomočjo novic, prispevkov, slik, video posnetkov ipd. V zadnjih letih lahko opazujemo vse večje širjenje tega pojava. V okviru študije JIM (2016) je vsak tretji mladostnik v starosti od 12-19 let navedel, da so v njegovem krogu prijateljev nekoga nadlegovali preko interneta ali telefona. S starostjo seznanjenost s takšnimi primeri stalno raste (12-13 let: 26%, 14-15 let:30%, 16-17 let: 39%, 18-19 let: 39%).

Posledice pri spletnem nadlegovanje so lahko za žrtve zelo velike in v nekaterih primerih vodijo mlade celo v samomor. Večina žrtev se povleče vase, dostikrat nikomur ne povedo o napadih in nočejo več hoditi v šolo. Svetujemo, da že ob privih znakih spletnega nadlegovanja to sporočite staršem in kasneje tudi drugim odgovornim osebam (denimo vodstvu šole ali podjetja, nadrejenemu). V nekaterih primerih je vsekakor smiselna tudi prijava policiji. Tukaj je ključno, da s takojšnjim ukrepanjem delujemo proti ustvarjanju vloge žrtve.

9. Nevarnost: lažni račun

Lažni računi so računi, ki jih uporabljajo goljufi, da s pomočjo lažnih imen ukradejo podatke uporabnikov ali pa da širijo škodljivo programsko opremo, lažne novice, da opravljajo goljufive prodaje/nakupe ali pa anonimno nadlegujejo druge uporabnike na spletu. Pri vseh spletnih ponudnikih lahko obstajajo lažni računi, poleg Facebooka, Twitterja, Ebaya in mnogih drugih lahko do lažnih računov pride tudi pri e-pošti. Glede na to, kako zelo so se goljufi potrudili, je lahko zelo preprosto ali pa zelo težko odkriti, da je nek račun lažen. Svetujemo, da v primerih, ko kakorkoli dvomite v identiteto računa, sporočilo (npr. e-pošto) neprebrano izbrišete. Na noben način ne izdajte svojih osebnih podatkov (na primer gesel) ali pa klikajte na linke oziroma priponke.