Nalaganje podatkov

1. Kaj je to nalaganje (upload/download)?

»Upload« v informatiki označuje tok podatkov z lokalnega računalnika ali lokalnega pomnilnika k oddaljenemu računalniku. Pri tem lahko nalagate datoteko (glasbeno, slikovno, video ipd) z vašega računalnika na drug računalnik oziroma na strežnik.

Pogosteje od pojma »upload« pa se uporablja pojem »download«, ki označuje tok podatkov v obratno smer, torej z eksternega računalnika ali strežnika na vaše naprave (računalnik, tablico ipd.). V okviru pošiljanja podatkov po internetu se ta postopek lahko imenuje tudi »upstream«.

Kje pride do nalaganja podatkov?

  • Spletne igre
  • Na družbenih medijih, denimo na Facebooku
  • Oblaki: spletne storitve podjetij, s pomočjo katerih lahko shranite in usklajujete svoje podatke (iCloud, Google Drive)

2. Na kaj moram biti pozoren pri avtorsko zaščitenem materialu?

Avtorska pravica označuje subjektivno in absolutno pravico do zaščite duhovne lastnine v moralnem in materialnem smislu. Pri avtorsko zaščitenih delih je nalaganje materiala brez soglasja imetnika avtorskih pravic nezakonito.

3. »Odprte vsebine« / Open content

Včasih je težko oceniti, katere vsebine na internetu niso avtorsko zaščitene. Pri iskanju takšnih vsebin nam lahko pomaga organizacija Creative Commons (»CC«), ki nudi šest različnih modelov licenc, s pomočjo katerih lahko avtor javnosti na preprost način dodeli pravico do uporabe njegovih del. Te licence so uporabne za različna dela, ki so predmet avtorskega prava (na primer besedila, slike, glasba, video posnetki itd.)

Več informacij najdete na: www.ipi.si/sl/creative-commons-cc

K trenutno največjim arhivom prosto dostopnih vsebin šteje Wikipedia ter njeni sestrski projekti. Wikipedia uporablja tako imenovano CC-BY-SA licenco, ki dovoljuje nadaljnjo uporabo njenih vsebin, pod pogojem, da uporabnik navede avtorja in dotično licenco. Poleg tega lahko uporabnik vsebine spremeni, če obdelano delo objavi pod enako licenco. Drugi znani primeri odprtih vsebin so Internet Archive, Open Directory Project, LibriVox, Zeno.org in freedb.

S pojmom »OpenBooks« označujemo knjige, katerih besedila lahko vsak brezplačno uporablja. Tukaj lahko gre za dela, katerim je potekla avtorska pravica ali pa tudi za aktualne odprte knjige, predvsem s področja računalništva.

Kot dodatno področje odprtih vsebin lahko navedemo spletne tečaje (Open Educational Resources) ter različne priročnike in dokumentacijo, ki je bila izdelana za uporabo odprtokodne programske opreme.

4. Kaj je odprtokodna programska oprema in kako jo lahko uporabljam?

Določene programe lahko uporabljate brezplačno in brez privolitve razvijalca programa. Takšne programe označujemo kot odprtokodno programsko opremo (Open Source Software). Za uporabo takšne programske opreme ni potrebno plačati.

5. Strani za izmenjavo datotek (torrenti) – zakonite ali nezakonite?

Same strani za izmenjavo datotek so zakonite. Vendar pa je nalaganje avtorsko zaščitenih vsebin nezakonito. To je kaznivo in po civilnem pravu prepovedano. Mnogi uporabniki ne vedno, da pri nalaganju s strani za izmenjavo datotek drugim uporabnikom dajejo na razpolago tudi lastne glasbene datoteke in filme.

Da bi lahko naložili podatke s strani za izmenjavo datotek, ponudniki praviloma zahtevajo, da tudi sami damo na razpolago podatke, ki jih lahko naložijo drugi uporabniki. Primeri takšnih strani za izmenjavo datotek so: www.emule-project.net in www.bittorrent.com

6. YouTube – zakonit ali ne?

YouTube je seveda zakonit. Ne glede na to ali poslušate glasbo neposredno na internetu (streaming) ali jo naložite na svojo napravo, za to ne morete biti sodno preganjani.

S pomočjo posebnih programov lahko video posnetke in glasbene datoteke za lastno uporabo naložite z YouTuba na svoj računalnik. Ob tem se ustvari »zasebna kopija«. Ta je zakonita, če izvira iz zakonitega vira. YouTube je tak zakonit vir, saj lahko nanj vsak uporabnik prostovoljno naloži svoje video posnetke. Tudi glasbeniki nalagajo svojo glasbo na YouTube. V tem primeru je torej zasebna kopija dovoljena. Če pa vsebine na portal naloži oseba, ki ni imetnik avtorskih pravic zanje, lahko izhajamo iz prepričanja, da YouTube ponuja le legalne vsebine in da nelegalne izbriše.