Internet je pravo igrišče za prevarante. Vedno znova si izmišljajo nove pasti, v katere poskušajo zvabiti uporabnike interneta. Še posebej uspešni pa so, ko so njihove žrtve otroci. Otroke najbolje zavarujemo tako, da smo sami dobro informirani in pozorni ter da reagiramo, ko se nam zdi nekaj sumljivo.

Seznam sredstev, s katerimi prevaranti poskušajo zvabiti svoje žrtve, naj vam pomaga prepoznati nevarnosti za vas in vaše otroke:

1. Nagradne igre kot stroškovna past

• »Čestitamo! Zmagali ste.« Čeprav sploh niste sodelovali!
  Sodelovali ste pri nagradni igri in sedaj morate plačati stroške postopka.

Kako lahko spoznate »seriozne« nagradne igre in kdaj je bolje ne igrati? Seriozne igre izvajajo znani ponudniki. Kljub temu se morate zavedati, da je tudi njihov cilj največkrat pridobivanje osebnih podatkov.

2.  Nagradne igre kot »zbirka podatkov«

Na internetu obstaja ogromno nagradnih iger, ki ljudi vabijo z lepimi nagradami. Cilj teh nagradnih iger je zbiranje podatkov in naslovov, da lahko podjetja potem ciljno pošiljajo svoje reklame in oglasna obvestila. Podjetja zbrane podatke tržijo in prodajajo naprej.

3. Phishing

Phishing je spletna prevara pri kateri se storilci izdajajo za zaupanja vredno osebo ali ustanovo na internetu. Lahko gre za e-pošto ali spletne strani (denimo spletna stran banke). Včasih je te ponaredke zelo težko ločiti od originalov. Cilj prevarantov je prepričati uporabnike, da na svoji napravi instalirajo škodljivo programsko opremo (denimo tako, da odprejo priponko v e-pošti) ali da izdajo svoje skrivne podatke (denimo vpišejo bančne podatke na lažno spletno stran banke). Najbolje se lahko proti takšnim prevaram zaščitite s tem, da ste kritični in sproščeni. Lažna e-pošta vas poskuša v past največkrat zvabiti s strašenjem ali pa s ponujanjem visokih nagrad. Ta pošta je dostikrat neosebna (namesto vašega imena piše »Cenjena stranka«) in dostikrat je napisana v polomljeni slovenščini ali angleščini. Če ste v dvomih je najbolje poklicati domnevnega pošiljatelja (denimo vašo banko). Tudi redno posodobljen brskalnik in antivirusni program vas lahko posvari pred takšnimi prevarami ampak na to se raje ne zanašajte povsem.

4. E-pošta od odvetnika

S takšno e-pošto skušajo prevaranti zaslužiti denar tako, da grozijo z odvetnikom zaradi domnevno neplačanih računov.

• Preverite, kdo je pošiljatelj. Takšno pošto dostikrat pošiljajo neseriozne osebe ali podjetja.
• Če se opomini ponavljajo, lahko obvestite odvetnika ali zaprosite za brezplačno pravno pomoč.
• V primeru, da vsebuje takšna pošta spletne povezave, jih nikar ne odpirajte, saj lahko na napravo naložite viruse.

5. Brezplačne aplikacije

Dobro izdelane aplikacije so le redko brezplačne in ne vsebujejo in-app nakupov (torej plačljivih nadgradenj in vsebin). Dostikrat plačamo »brezplačnost« aplikacije tudi z našimi podatki. Naše podatke, kot so geo-podatki za določanje lokacije, socialni podatki, zdravstveni podatki in podobno, ponudniki zvežejo v podatkovne svežnje in jih prodajajo drugim podjetjem. Poleg tega te podatke uporabljajo za tržne namene, tako da z njihovo pomočjo prilagajajo aplikacijo vedenju potrošnikov. To pomeni, da stranke prejmejo veliko število personaliziranih oglasov, ki so prilagojeni posebej njihovim interesom in s tem občutno povečajo željo po nakupu.

In-app nakupi so funkcije znotraj aplikacij, s pomočjo katerih lahko dokupujete določene ponudbe znotraj pravzaprav brezplačne aplikacije. Tako lahko denimo:

• Odklenete premium funkcijo ali nadgradnje v igrah: eden najbolj znanih primerov z in-app nakupi je igra Clash of Clans. S pravim denarjem lahko tukaj dokupujete koristne funkcije, ki vam pomagajo pri hitrejšem vzponu znotraj igre.
• Nekatere aplikacije za in-app nakupe ponujajo celo naročnino. V tem primeru se na redna obdobja odbije določena vsota za uporabo funkcij.

Plačila potekajo preko spletnih trgovin App store: iOS z računom iTunes, Play Sore z androidi. Imate pa tudi možnost deaktivirati tovrstne nakupe:

• Deaktiviranje in-app nakupov na napravah iOs: med nastavitvami izberete splošno in omejitve – aktivirajte omejitve. Potem premaknite jeziček na postavki in-app nakupi.
• Deaktivirajte in-app nakupe na androidih: obstaja zapora, vendar teh nakupov na androidih ne morete popolnoma deaktivirati. Odprite trgovino Google Play in izberite opcijo Izbira in sprememba PIN številke. To PIN številko morate vnesti ob vsakem nakupu ali naročilu v trgovini Google Play.

6. Brezplačna ponudba na Facebooku

Facebook, pa tudi drugi ponudniki oglasnih pasic, nas poskušajo s pomočjo brezplačnih daril pripraviti do tega, da kliknemo na neko povezavo. Če to storimo, lahko domnevno brezplačno prejmemo iPhone ali iPad, darilne bone ali pa sodelujemo na nagradni loteriji na Facebooku. Cilj teh oglasnih pasic je, da uporabnika vodijo do zunanje spletne strani in mu poskušajo izvabiti čim več podatkov, denimo s pomočjo formularjev, registracije ipd.

7. Spletne trgovine z letno naročnino

Takoj ko na brskalniku začnemo iskati primeren ekran za nas, nas začnejo spletne trgovine vabiti z ugodnimi ponudbami, ki so prilagojene našim potrebam. Vedno znova se odpirajo okna z ustreznimi ponudbami. Vendar se nam, če kliknemo na takšno oglasno povezavo, lahko zgodi, da nevede kupimo letno naročnino na nek časopis, melodije za zvonjenje telefona in podobno.

8. Spletna trgovina ne dostavi blaga

Na spletu lahko najdemo številne neseriozne spletne trgovine (fakeshops). Kupci plačajo vnaprej, vendar blaga nikdar ne prejmejo. Takšne spletne strani hitro spet izginejo in za njimi ostanejo le oškodovanci. Predvsem pri spletnih trgovinah, ki ugodno ponujajo elektronske naprave, moramo biti posebej pozorni. Potencialni kupci lahko izdelek naročijo le po predhodnem plačilu, vendar ga potem nikdar ne prejmejo.

Kako lahko spoznamo lažne spletne trgovine?

• Blago je nenavadno ugodno in vedno na voljo.
• Impresum je nepopoln.
• Na spletni strani lahko najdemo številne slovnične napake.
• Splošni pogoji poslovanja manjkajo, so pomanjkljivi ali pa prekopirani z drugih spletnih strani.
• Deli spletne strani (običajno spodnji) so prazni ali pa zapolnjeni z nesmiselnimi besedili.
• Domena se razlikuje od pravega proizvajalca.
• Blago lahko kupimo samo s predhodnim plačilom.
• Kontakt s ponudnikom je mogoč le v angleščini.
• Ne dobite pravega potrdila za nakup.
• Plačilo naj bi bilo nakazano na nenavaden bančni račun, ki spominja na račun privatne osebe. 

Primerjajte tudi: www.varninainternetu.si

Vnaprej plačajte le storitve, ki jih naročite pri serioznih in znanih ponudnikih. Običajno takšni ponudniki ponujajo tudi možnost plačila preko računa. Pri mamljivih ponudbah se je pametno dobro informirati o ponudniku. Na spletu poiščite izkušnje drugih kupcev, kontaktirajte ponudnika (če je naveden samo e-naslov, je to svarilni znak!) ali pa preverite domeno na spletni strani www.whois.domaintools.com.

Kaj lahko storite, če ste že nasedli lažni spletni trgovini? Takoj vložite prijavo na policiji in kontaktirajte banko, v primeru, da morda še lahko razveljavite plačilo.

9. Prevare z vlogami ESTA

Za potovanje v Ameriko je potrebno vložiti prošnjo za dovoljenje za potovanje. V ta namen obstaja uradni formular, ki stane 14 dolarjev. Ob iskanju formularja na spletu morate biti zelo pozorni, saj mnoge spletne strani ponujajo ob tem še dodatno svetovanje, za katerega je potrebno plačati večkratnik dejanske vsote vloge.

Tukaj lahko najdete uradni formular: www.esta.cbp.dhs.gov

10. Prevara s seznami podjetij

Vsa podjetja so navedena na seznamih podjetij, ki so javno na voljo na internetu. Manjša podjetja pogosto prejmejo e-pošto, v kateri od njih zahtevajo, da preverijo pravilnost vnosov ali dopolnijo podatke. Če to storijo, prejmejo račun za opravljene storitve.

11. Test inteligentnosti, drugi testi

Testi o vseh mogočih temah so zelo priljubljeni. Predvsem IQ-testi so skoraj tako priljubljeni kot iskanje samega sebe na Googlu. Po internetu kroži nepregledna množica takšnih brezplačnih testov in večina je povsem nedolžna. Vendar pa nikar ne izpolnjujte testov, ki od vas zahtevajo, da izpolnite osebne podatke ali pa da svoje rezultate pošljete naprej na analiziranje.